VSE JE LEKCIJA

Updated: May 5


Vse je lekcija. Razmišljati o tem, zatekati s k misli, da je vse lekcija nam navidezno pomaga sprostiti bolečino, se oddaljiti od nje. To je pravzaprav zelo subtilna oblika zanikanja tega, kar je tu in ni prijetno.

Ne razumite me napak! Vsake toliko je tovrstna 'tolažba' potrebna vsakemu od nas. A če je to naš večinski način soočanja in spopadanja s težavami in boleznimi, smo resnično v velikih težavah.

Vprašajte se, katere dogodke v življenju pretvarjate v lekcije. Ali kdaj za nekaj lepega, neproblematičnega, gladko-tekočega, prijetnega rečete, da je lekcija? Ali pa lekcija rečete le neprijetnim, težkim, problematičnim dogodkom in situacijam v vašem življenju? Ali mora lekcija res biti boleča in/ali travmatična?

Ko dogodke v življenju 'nasilno' pretvarjamo v lekcije, s tem življenje pravzaprav na nek način 'posiljujemo'. Stvarem pripisujemo vrednost, ki je morda nimajo.


Druga past pretvarjanja vsega v lekcijo je ta, da nas to požene na križarski pohod iskanja vzrokov in posledic in razumskih, racionalnih povezav, ki so pripeljale ali pa vodijo v neke dogodke. A življenje je velik paradoks in velikokrat nima smisla ali racionalne razlage ter pomena.

Poleg tega je vse, kar se nam in okrog nas dogaja, pretvarjati v lekcijo pravzaprav zelo arogantno. Postavlja nas v center sveta, v center življenja in namiguje na to, da se stvari dogajajo zaradi nas, kar pa je samo delna resnica. Komunikacija življenja je dvosmerna. Tako kot mi vplivamo na življenje in vse okrog nas, tudi vse okrog nas vpliva na nas. In nekatere stvari se zgodijo, prijetne ali neprijetne, in nimajo neposredne vzročne povezave z nami, medtem ko nekatere druge takšno povezavo imajo.

Morda boli, ko slišite, da se svet ne vrti okrog vas, a to je resnica!

Vsi živimo v dualnem svetu, ki je razcepljen na dvoje, zgoraj-spodaj, levo-desno, prijetno-neprijetno. Če verjamemo, da je to naša edina resničnost, potem bomo vsak trenutek, z vsakim vdihom in izdihom pravzaprav v težavah. Večino svoje pozornosti in časa bomo namenili temu, da bi se rešili iz neprijetnega sveta v prijetnega, iz neprijetnih dogodkov naredili prijetne, ali vsaj uporabne. Ko nekaj neprijetnega, ko težavo pretvorimo v lekcijo, naredimo prav to. Nekaj neprijetnega zavijemo v bolj znosen, lažje prebavljiv zalogaj.

Še ena anomalija se pojavi, ko vse pretvorimo v lekcijo. S tem, ko je nek dogodek, stanje, situacija postala lažje prebavljiv zalogaj, smo bolj ranljivi do tega, da v svoje življenje spustimo nekaj, kar nam v danem trenutku ne koristi, nas ne hrani in nam ne pomaga, da bi bili bliže sebi. Ravno nasprotno! Zelo hitro se lahko zgodi, da bomo še bolj ranjeni in prizadeti, da bomo še bolj oddaljeni od sebe, od tega, kar v resnici smo in za kar smo se rodili.

In, da! V bistvu ni s tem, ko pretvarjamo dogodke in situacije v lekcije, nič narobe, če ne bi to pomenilo, da bomo potem to zadevo odložili in se 'pretvarjali', da ni nič, da se bo že rešilo, da bo minilo, da vam je bilo pa usojeno … ali karkoli že si dopovedujete, da se bo zgodilo.

Ni vse, kar se nam zgodi v življenju, lekcija. Predstavljajte si, da je vaše življenje, kot stanovanje. Okna in vrata imate zato, da lahko komunicirate z zunanjim svetom na vseh nivojih. Z odpiranjem oken in vrat prezračujete stanovanje (beri življenje), vanj spuščate svetlobo, ali pa okna zagrnete in svetlobi preprečite, da bi vstopila. Skozi vrata v vaše stanovanje (beri življenje) vstopajo ljudje in dogodki.

Če je vse, kar pride pred vaša vrata lekcija, potem se zdi logično, da boste temu odprli vrata in to, kar je pred vrati spustili noter. Meni se pojavi kopica vprašanj.


  • Zakaj potem imam vrata, če je vse dobrodošlo? V resnici jih ne rabim.

  • Zakaj imam na vratih kljuko, zakaj imam ključavnico, zakaj vrata zaklepam?

  • Zakaj imam na vratih kukalo?

Vrata so pomembna! Vrata so naša sposobnost, da sami presodimo, koga bomo spustili v stanovanje in koga ne. Vrata nam omogočajo, da grem ven in se vrnem nazaj. Ključ nam omogoča nadzor, ki ga nujno potrebujemo, da se lahko znotraj, v stanovanju (beri življenju) počutim varno.

TOREJ! Ni vse, kar se nam zgodi v življenju lekcija, tako kot ni vsakdo, ki pride pred naša vrata, dobrodošel. Nekaterim bomo vrata odprli, druge bomo odslovili. Nekateri dogodki, situacije, stanja so osebno vezani na nas, drugi se pač samo zgodijo in mi smo del njih. Do katere mere bomo vpleteni, je odvisno TUDI od nas.

In na koncu, naj vam zaupam največjo skrivnost. Življenje je učenje, življenje je lekcija! Življenje je potovanje nazaj v edini pravi dom, ki je kadarkoli obstajal, potovanje k pravemu sebi. Na tej poti bodo ovire in pomoč, tegobe in radosti. Ovire nam pomagajo, da se učimo in krepimo, radosti, da se spočijemo in celimo.

Živite svoje življenje! Odlomek iz knjige Jasona Shulmana Priročnik z navodili Kako živeti prebujeno življenje, stran 20

Dokler smo na zemlji, je nemogoče ne stopati proti nebesom, ne biti potisnjen proti nebesom ali ne biti brcnjen proti nebesom.
Življenje je naš veliki učitelj. Ni pomembno, ali imate učitelja ali ne. Z vélikim učiteljem smo vedno pri učni uri - na najmogočnejši način nam podaja največje lekcije. Seveda življenju vedno ne zaupamo. Življenje nas je prizadelo. Lahko je nepredvidljivo, spreminja smeri, ko najmanj pričakujemo, ali si tega želimo. Toda bolj ko zaupamo temu, kar nam življenje dnevno prinaša, bolj se razkriva skrivnost življenja, dokler ne postanemo življenje samo.

Tadeja Bradaš, s.p.

Stara cesta 96h, Logatec

Enota Ljubljana: DayChi Center,
Ulica Jožeta Jame 14

© 2018 - Tadeja Tabitha Bradaš